zasnova

Subject: zasnova Sun Jul 14, 2013 3:57 am

ne živi. ne mrtvi. nekje vmes so.

v umih večine moških in žensk, ki so zaradi smrti izgubili svojega tesnega prijatelja, se odvijeta dve stvari. prvič, najsi človek verjame, ali pa ne, v nebesa ali pekel, v to, da so mu govorili, da je smrt za tistega, ki je odšel, konec vsega mišljenja in čutenja, se vseeno vedno znova sprašuje, “kje so mrtvi?”. in drugič, kaj se torej s tem, nefizičnim delom človeka, ki ga običajno imenujemo duša, zgodi ob smrti. ali propade tudi duša?

beseda prekleto je pred točno 500 leti zaznamovala skromno malo mestece spring mills. število prebivalcev spring millsa se je močno zmanjšalo razlog pa ni bil preseljevanje. bili so umori in samomori, nesreče. smrt. le kakšno pogodbo s hudičem so morali skleniti meščani, ki še zdaleč niso bili tako nedolžni kot je bilo vse skupaj videti na prvi pogled. dokončno je mesto uničil velikanski požar, ognjeni zublji pa so zraven odpeljali tudi meščane. niti eden ni preživel. tragedija o kateri se še danes ne govori rado. tako so se njihove izgubljene duše znašle ujete v vicah. tanka je bila meja med nebesi in peklom.

nihče ne ve od kod se je prikazal in zakaj je temu tako. po 500 letih se je župan nekega sosednjega mesta odločil, da zopet oživi spring mills. mesto so popolnoma obnovili, vanj pa so se že nestrpno priseljevali novi ljudje. spring mills je dobil še eno priložnost. še eno priložnost pa so dobili tudi njegovi bivši prebivalci, duše ujete v vicah so bile poslane nazaj na zemljo, nazaj v mesto z namenom, da popravijo svoje grehe in napake iz preteklosti ter tako obvarujejo svoje ljubljeno mesto pred ponavljajočo se katastrofalno usodo. jih bo zopet mamljivo človeško življenje odvrnilo od njihovega prvotnega cilja, naloge? zopet bodo združeni s svojimi najdražjimi, deležni bodo vseh prepovedanih sadežev, ki jih ponuja življenje - jih bodo ugriznili? pa vendar imajo tudi duše svoj omejeni rok trajanja na zemlji. še vedno so le navadni mrtveci, kateri so dobili še eno priložnost za bojšo usodo v poslednjem življenju. ko bodo duše do končno pometle pred svojim pragom bodo lahko svobodne. pravijo, da bodo tisti pridni na koncu sprejeti v nebesa, hudobni pa se bodo cvrli v peklu.